Značke

Kartice, ki vsebujejo #Izpostavljeno

Najdenih kartic: 27

Mož, ki je zaznamoval afero stoletja

radar, številka 502; izpostavljeno

Jul 23, 2020

Na večer 18. julija leta 1898 je pisatelj Émile Zola izginil. Pred tem je v vojaškem spremstvu in ob glasnih vzklikih neodobravanja ter žaljivkah več stoglave množice zapustil sodišče. »Vrni se v Benetke! Pojdi nazaj k Judom! Strahopetec!« je odmevalo naokoli. Nanj so leteli celo kamni. Nato je eden najbolj prepoznavnih Francozov na skrivaj zapustil domovino in naslednji dan neopažen izstopil na železniški postaji Victoria v Londonu. S seboj je imel le spalno srajco, zavito v časopisni papir, ter listek s štirimi angleškimi besedami in naslovom hotela.

Preberi odlomek

Neustavljiva levinja iz Berlina; grofica Maria von Maltzan

vojne vihre, številka 004; izpostavljeno

Jun 19, 2017

Eden njenih svakov, Walther von Reichenau, je bil goreč nacist vse od tistega dne leta 1932, ko mu je stric predstavil Adolfa Hitlerja. Služil mu je tako predano, da ga je firer leta 1940 povišal v feldmaršala. Tudi njen brat je bil fanatičen Hitlerjev sledilec, enako kot mama, ki je bila ob tem še strastna zbiralka antisemitske literature. Maria pa je bila jabolko, ki je padlo daleč od drevesa.

Preberi odlomek

Konec prijateljstva zaradi atomske bombe

Radar, številka 477; Izpostavljeno

Jul 30, 2018

Leta 1941, v najmračnejših dneh druge svetovne vojne, sta se pred nosom gestapa sestala dva znanstvenika. Bila sta največja jedrskafizika na svetu. Werner Heisenbergje bil Nemec, Niels Bohr pa danski Jud. Dvajset let sta bila najboljša prijatelja in sta s svojim raziskovanjem atoma nehote tlakovala pot najdramatičnejšemu znanstvenemu mejniku 20. stoletja: prvi atomski bombi. Njuno medvojno srečanje je razkrilo zastrašujočo možnost, da bo bombo prvi uporabil Hitler. Dogodki na srečanju v Köbenhavnu so za vselej zaznamovali njuni življenji in njun odnos je postal eden najbolj kontroverznih v zgodovini znanosti. Več kot 50 let pozneje, dolgo po smrti obeh mož, je njuna zgodba dobila nenavaden nov obrat.

Preberi odlomek

Pisma iz psihiatrične klinike

radar, številka 489; izpostavljeno

Jul 19, 2019

V drugi polovici 19. stoletja je bil britanski imperij na vrhuncu svojih moči. Tedaj je bil vsak peti zemljan podanik kraljice Viktorije, britanska zastava pa je mogočno plapolala na vseh koncih sveta. Britanski gospodarski in vojaški dominaciji je sčasoma sledila še kulturna. Angleščina je začela korakati proti položaju vodilnega svetovnega jezika, a je imela v primerjavi s svojima tekmicama, francoščino in nemščino, nemajhno pomanjkljivost. Jezik Shakespearja in Dickensa namreč ni premogel resnega enojezičnega slovarja.

Preberi odlomek

Nepodkupljivi župan New Yorka Fiorello La Guardia

Radar, številka 480; Izpostavljeno

Sep 07, 2018

Majhen, čokat človek srednjih let nad glavo nekoliko nespretno vihti macolo in udriha po igralnem aparatu, ki leži pred njim. Nosi eleganten suknjič in kravato ter pozira novinarjem, ki se trudijo ujeti vsak njegov zaigran nasmeh. Prizor se odvija na ladji, pred obalo Long Islanda. Razbite igralne aparate nato preprosto pomečejo v morje. Mož s kravato, oborožen z macolo, je 99. župan New Yorka Fiorello La Guardia. Eden najbolj karizmatičnih, priljubljenih in temperamentih županov, kar jih je Veliko jabolko kadarkoli imelo.

Preberi odlomek

Suženj, ki je spremenil Ameriko

Radar, številka 477; Izpostavljeno

Jun 11, 2018

Frederick Augustus Washington Bailey. Tako je temnopolta Harriet Bailey na plantaži sredi Marylanda okoli leta 1818 poimenovala sina, ki se je v zgodovino boja za odpravo suženjstva zapisal kot Frederick Douglass. Pobegli suženj in najbolj slavni temnopolti Američan 19. stoletja je najprej s svojo osebno zgodbo, potem pa kot eden vodilnih abolicionistov vprašanje rasne enakopravnosti pomagal začrtati kot ključno za družbeni ustroj in skupno prihodnost mlade zveze ameriških držav. Tema, ki še danes deli ZDA, je morda najgloblje od vseh zaznamovala ameriško družbo in bila kot glavni vzrok državljanske vojne tudi edina, ki je v nekaj manj kot 250-letni zgodovini ameriške države skoraj povzročila njen razpad.

Preberi odlomek

Denham Denny Fouts; najslavnejši vlačugar na svetu

Radar, številka 467; izpostavljeno

Avg 18, 2017

Denham Fouts je bil poslovno usmerjen najstnik z jasno izdelanim ciljem: hotel je postati najbolje vzdrževani vlačugar na svetu. Foutsovi so v krizi izgubili skoraj vse premoženje. Denny, kakor so klicali Denhama, je svojega vedno nosil s sabo. S čvrstim telesom, videzom večnega mladeniča in vonjem vanilije, ki je menda vel iz njegove kože, je postal nesporen zvezdnik med plačanimi prodajalci ljubezni. Blestel je resda zgolj v omejenih krogih, a so bili ti toliko bolj izbrani. Ob umetnikih, pisateljih in pesnikih so ga ljubili in vzdrževali tudi princi, čeprav nikoli ni skrival, da jih izkorišča zgolj za to, da bi si zagotovil razkošno življenje.

Preberi odlomek

Iznajdbe, ki so poganjale zgodovino

Radar, številka 379; izpostavljeno

Avg 16, 2017

Ko so Kitajci pred 2300 leti opazili, da se namagnetena kovina vedno obrne v isto smer, si najbrž niso predstavljali, da bo iznajdba kompasa tako pomanjšala svet in pripomogla, da bodo Evropejci mnogo stoletij kasneje odkrili Ameriko. A tudi smodnika najprej niso uporabljali v bitkah, temveč za preganjanje mrčesa. Medtem ko je Gutenberg s tiskom prenesel znanje širokim množicam, sta iznajdba vodovoda in elektrike olajšala življenje v mestih ter omogočila začetek industrije. Z iznajdbo telegrafa in telefona so se ljudje začeli sporazumevati na daljavo, prvi avtomobili pa so bili podobni vozovom in kočijam. Prvo računalo je bilo sestavljeno v 17. stoletju, prvi osebni računalnik pa smo začeli uporabljati šele pred manj kot petdesetimi leti.

Preberi odlomek

Egiptovski bojni pohod na Izrael

vojne vihre, številka 005; izpostavljeno

Maj 04, 2017

V predsedniški palači v Kairu je luč svetila dolgo v noč. Sobo, v kateri je bil na mizi razgrnjen vojaški zemljevid Sueškega prekopa z okolico, je razsvetljevala le namizna svetilka. Nad zemljevidom se je sklanjala moška postava, vanj skrbno zarisovala črte in s krogi označevala nekatere položaje vzdolž prekopa. To ni bil zemljevid, ki ga je uporabljal njegov predhodnik, egiptovski predsednik Naser. On, Naserjev naslednik, je uporabljal svoj zemljevid in vanj zarisoval svoje zamisli.

Preberi odlomek

Eddie Chapman, vlomilec in dvojni agent

Vojne vihre, številka 006; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Bila je temna noč, teden pred božičem 1942. Zvok nemških letal nad katedralo mesta Ely v Cambridgeshiru je postajal vse glasnejši. Zatulile so sirene. A zgodilo se ni nič, saj je bil trop nemških junkerjev namenjen v Cambridge in tovarne v njegovi okolici. Tudi tam so se že oglasili protiletalski topovi. Junkerji so že odhrumeli mimo, ko sta na osamljeni farmi severno od Littleporta farmar in njegova žena zaslišala zvok osamljenega letala, ki je krožilo okoli njune kmetije. Nato se je letalo oddaljilo, sirene so razglasile konec alarma, farmar in njegova žena sta ugasnila luč in zavladala je tišina.

Preberi odlomek

Tetovaže, del starih kultur in sodobnega tveganja

Radar, številka 470; izpostavljeno

Dec 19, 2017

Tetovirani so bili vsaj že stari Egipčani, o čemer pričajo ženske mumije iz obdobja okoli 2000 let pred našim štetjem. V moderni dobi so bile tetovaže del avantgarde vse dotlej, dokler se ni pojavila generacija Y ali mladi, rojeni med letoma 1980 in 2000. Takrat so postale malodane običajne. V Ameriki ocenjujejo, da je tetoviranih vsaj 40 odstotkov mladih iz te generacije in tudi v Evropi je podobno.

Preberi odlomek

Satana so se bali bolj kot Boga

Radar, številka 470; izpostavljeno

Nov 06, 2017

Svet verovanja in praznoverja je seveda poln hudičev; hudičev zapeljivec je Goethejev Mefisto, hudiči so sadistični monstrumi, kot so demoni na Michelangelovi freski o poslednji sodbi, enako velja za kačasta zmajevska bitja, demone in podobne kreature z rogovi ali brez njih, stvore s kozjimi nogami in repi, s kremplji in nogami, poraščenimi z dlakami. Apokrifski Bartolomejev evangelij iz 3. stoletja podrobno opisuje, da je hudič dolg 1600 vatlov (en vatel je približno 77 centimetrov, o.p.) in da njegova krila merijo 80 vatlov, iz njegovih nosnic pa se širi neznosen smrad. Toda hudič je lahko tudi popolnoma drugačen, saj beseda lucifer pomeni tistega, ki prinaša luč. Sam obstoj hudiča torej vnaša zmedo med tiste, ki poskušajo ugotoviti, kje so pravzaprav njegove korenine.

Preberi odlomek

Artur London; štiri leta in pol za zapahi, ne da bi vedel, zakaj

Vojne vihre, številka 007; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Zdrznil se je, upočasnil korak in skrivoma pogledal preko rame. Občutek ga ni varal, črni avtomobil varnostne službe mu je še vedno sledil. Zasledovali so ga že nekaj tednov, trdovratno in vztrajno, čeprav mu je sam vodja varnostne službe zatrdil, da bo poskrbel, da se bo to nehalo, pa ni nič pomagalo. Tudi zasliševali so ga že, rekli so sicer, da je to le tovariški pogovor, a so mu postavljali vprašanja, ki jih sicer postavljajo sumljivim osebam.

Preberi odlomek

Adolf Tolkačev, najuspešnejši vohun v Moskvi

VOJNE VIHRE, ŠTEVILKA 008; IZPOSTAVLJENO

Apr 11, 2017

V sobi ameriškega veleposlaništva v Moskvi je bilo hladno, pravzaprav skoraj mrzlo. Pozna jesen leta 1985 je najavljala mrzlo zimo. Vsi so bili že zbrani. Sestanek je sklical Burton Gerber, vodja Cie v Moskvi. Zaradi iste stvari so se sestali že petič v nekaj mesecih. Sestanka se je udeležil tudi Bill Plunkert, Ciin oficir za tajne operacije. V Moskvo je prišel decembra, da bi odkril, kaj se je zgodilo z »njihovim človekom v Moskvi«, ki se že petkrat zaporedoma ni pojavil na dogovorjenem skritem srečanju. Sodelavci, zaskrbljeni zanj, so nekoč iz javne telefonske govorilnice poklicali v njegovo stanovanje. Oglasil se je neznan glas. Hitro so prekinili zvezo.

Preberi odlomek

Antoine de Saint-Exupéry: človek, ki je kar naprej padal z neba

Radar, številka 468; izpostavljeno

Sep 01, 2017

Petindvajsetega maja 1930 je mlad novinar obiskal nagrajenca francoske akademije. K njemu je prišel prav na dan, ko je ta dobil nagrado za svoj roman Veter, pesek in zvezde. Mladenič je o svojem sogovorniku vedel zelo malo, pravzaprav samo to, da je bil izjemen pilot. Vedel je, da je Antoine de Saint-Exupéry preletel velike razdalje čez neznane pokrajine in nekajkrat ušel smrti. O njem so na prvih straneh že pred tremi leti pisali večerni časopisi; neki beduin ga je našel že skoraj mrtvega od žeje v libijski puščavi in takrat so vsi slavili njegovo vrnitev. Novinar se je tega dogodka spominjal predvsem zato, ker je bil Saint-Exupéry tudi pisatelj in se je tako razlikoval od drugih znanih pilotov.

Preberi odlomek

Škandalozni ameriški predsedniki in podpredsedniki

Radar, številka 459; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Nisem ustvarjen za to delo in nikoli ne bi smel » biti tukaj,« je nekoč izjavil Warren G. Harding (1865–1923). Vsi resda nismo ustvarjeni za vse, ampak če si ameriški predsednik, bi bilo vseeno dobro, da veš, kaj delaš. On med letoma 1921 in 1923, ko je njegovo predsednikovanje prekinila nenadna smrt, tega ni najbolje vedel, pa se ob merjenjih priljubljenosti ameriških predsednikov redno uvršča na sam rep lestvice, razen takrat, ko na tronu nepriljubljenosti suvereno zavlada.

Preberi odlomek

Formula ena nekoč in danes: iz blatnih polj na dirkališča

Radar, številka 462; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Sir Henry Segrave, hitrostni dirkač iz dvajsetih let prejšnjega stoletja in nosilec svetovnega hitrostnega rekorda, je v poznih letih zapisal: »Želja po hitrosti je instinkt, ki ga ima vsako človeško bitje pa tudi velika večina živali, in je bila eno najvažnejših gibal v procesu človeške evolucije.« Ta nagon je bil življenjska moč vsake dirke z avtomobili, čeprav prve avtomobilske dirke niso bile zamišljene kot športni dogodki, ampak le kot prikaz nove tehnologije. To je bilo romantično obdobje, ki so ga zaznamovali drzni vozniki s počasnimi vozili.

Preberi odlomek

Ženska moč za zidovi Kremlja

Radar, številka 451; izpostavljeno

Jul 14, 2017

Že od nekdaj je bilo tako, da so državljani Sovjetske zveze malo vedeli o tem, kako njihovi voditelji živijo za zidovi Kremlja, o življenju njihovih soprog ali sopotnic pa niso vedeli tako rekoč nič. So bile te ženske res vseh 75 let zgolj sence svojih strah vzbujajočih soprogov? Kaj so delale, kako so preživljale dneve, kakšni so bili odnosi med njimi in kako so se spopadale s surovo močjo, ki jih je obdajala? Zdaj imate priložnost, da spoznate njihove zgodbe.

Preberi odlomek

Narednik Stubby; največkrat odlikovani pes

vojne vihre, številka 002; izpostavljeno

Jul 28, 2017

Bil je februar 1918 in prva svetovna vojna je že krepko zakorakala v svoje četrto leto neusmiljenega medsebojnega pobijanja. Nenadoma se je zaslišal glasen lajež. Stubbyjev občutljivi smrček je zaznal tihega in nevidnega, a nadvse nevarnega sovražnika - gorčični plin. Pasji vojak je začel tekati po jarkih. Grizel je vojake in pozvročal neznosen hrup. »Kaj ti je?« ga je spraševal 26-letni stotnik John Robert Conroy, še ves omotičen od sna, vendar je Stubby svojo glavo že zarival pod pokrivalo. Kmalu je izpod njega gledal le še njegov kratek rep. »O moj bog, plinski napad. Stubby, ostani tukaj,« je Conroy naposled razumel, kaj mu hoče povedati pes, ki ga je v Ameriki našel kot brezdomca, ga posvojil, ga pretihotapil na francoska bojišča in se z njim bojeval v 17 bitkah in 4 ofenzivah.

Preberi odlomek

Hyderabad; najslavnejši propad vladarske družine

Radar, številka 461; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Mir Osman Ali Khan Siddiqi Bayafandi AsafJah VII. je želel novo toplo odejo. Služabniku je naročil, naj mu jo kupi, in dodal, da zanjo ne sme zapraviti več kot 25 rupij ali okoli današnjih 30 centov. Služabnik se je vrnil praznih rok. Nova odeja je stala 35 rupij ali okoli 45 centov. Osman Ali Khan se je ponoči še naprej pokrival s staro odejo. Istočasno je papir obteževal s 185-karatnim diamantom, vrednim 50 milijonov funtov. Zadnji nizam ali vladar Hyderabada, ki se je leta 1937 na naslovnici revije Time znašel kot najbogatejši človek na svetu, je bil poln nasprotij, zgodovina njegove družine pa zgodba o najslavnejšem propadu tega stoletja.

Preberi odlomek

Največji ponarejevalski podvig v zgodovini: 5,3 milijarde lažnih funtov

Radar, številka 463; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Konec leta 1944 je bančnica, zaposlena v angleški centralni banki, osuplo zrla v svoji roki: v eni je držala en bankovec in v drugi drugega. Imeti bi morala različni zaporedni številki, bili sta enaki.Svoje naključno odkritje je nemudoma sporočila naprej. Vodstvo angleške centralne banke je poklicalo strokovnjake za ponarejanje, a so tudi ti ponaredek prepoznali šele, ko so oba bankovca natančno primerjali. Brez originala z isto serijsko številko preprosto niso mogli reči, kateri bankovec je originalen in kateri ponarejen, originalni bankovci pa so bili v obtoku po vsem svetu.

Preberi odlomek

Aleksander Veliki: Makedonija je bila zanj premajhna

Radar, številka 392; izpostavljeno

Jun 13, 2017

Po legendi naj bi Aleksandra po dvanajstih letih epskih osvajanj neznanega sveta nagovoril indijski sveti mož in ga popeljal k mitološkemu drevesu, ki je znalo napovedati usodo in je govorilo vse jezike. Ko je sveti mož drevo vprašal, kakšna bo Aleksandrova usoda, je to spregovorilo: »Nespameten je tisti, ki misli, da lahko osvoji Indijo. Umrl boš mlad, tvoje ime pa bo ostalo večno.«

Preberi odlomek